Še o etimologiji besede knjiga

V komentarju k objavi Knjiga v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih je kolega Nekrep potožil nad skromno in ne prav poglobljeno etimološko razlago besede knjiga v Slovenskem etimološkem slovarju. Domnevam, da je imel v rokah Snojev slovar2, ki je pač glede na nastanek in najbrž tudi namembnost (ciljno publiko) nekoliko skromnejši od Bezlajevega1. V primerjavo slovarjev in zdrahe, ki

Knjiga v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih

Spomenik leta 1942 uničenim in sežganim poljskim in židovskim knjigam, Kalisz
Vir: Kalisz Turystyka
Ko je pred leti začel nastajati slovenski bibliotekarski terminološki slovar, je bilo to pionirsko delo na povsem neraziskanem in neobdelanem področju, kjer ni bilo na razpolago nobenih osnov za delo in nobenih slovarjev, na katere bi se lahko slovaropisna skupina oprla. Ravnala se je po sodobnih

Kako so bukve knjiga postale

Hieronymus Megiser: Dictionarium quatuor linguarum . . . Graz, Anno M D XCII. [1592]


Stara slovenska beseda za knjigo je bila bukve, poznali pa so jo tudi drugi slovanski jeziki, predvsem zahodni. Etimološko je vezana na poimenovanje drevesa, katerega les je nekoč služil za pisno podlago in kasneje izdelavo togih platnic, izvira pa iz germanske osnove boko, od tod tudi Buch, book, bók, bok,

Knjiga in knjižnica v 26 jezikih

Knjige so eden glavnih načinov razširjanja znanja in idej med ljudmi. (*1)
Nehvaležno je brskati po preteklosti in iskati slavne prednike, prej ko slej je bil kdo od njih tolovaj ali vsaj nebodigatreba, ki bi se ga človek prej sramoval kot se z njim hvalil. Tudi z jezikom in besedami je tako, v Babilonskem stolpu so se jeziki pošteno in prav prešuštniško premešali in skrivne sorodstvene vezi se