O terminoloških slovarjih

   Gostujoče pero – Zvonka Leder - Mancini

Slovaropisje ali leksikografija je področje jezikoslovja, ki se ukvarja z besedjem posameznega jezika, tj. s pripravljanjem, sestavljanjem in pisanjem slovarjev, ki so kakršna koli zbirka besed, urejena po kakšnem načelu. Slovarji podajajo pomen besed s prevodom v drug jezik ali z opisom pomenov v istem jeziku. Navidez zelo preprosto početje, ki se

10 let terminološkega slovarja informatike

 Gostujoče pero – mag. Katarina Puc

Islovar je razlagalni in informativni terminološki slovar informatike, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno opisuje, vrednoti in kateremu so dodani angleški ustrezniki, navadno kot ameriška različica. Slovar zajema temeljno izrazje informatike, informacijske tehnologije in telekomunikacij, pa tudi posebnih področij, kot so baze podatkov, uporabniški

Elektronski slovar in "slovar v elektronski obliki"

Amebisova "knjižna polica" spletnih slovarjev. Enako knjižno polico si lahko uporabnik sestavi sam na
namizju osebnega računalnika, v polici so prikazani samo tisti slovarji, ki jih je kupil na CD-ROM-ih, to velja tudi za naročene spletne slovarje.

Nekoliko zagoneten naslov sestavka je marsikomu najbrž nejasen, zato najprej trditev, ki jo bom skušal v nadaljevanju razložiti in zagovarjati –

Z žepno knjižico ali igračko na počitnice? (Slovarji – tiskani in elektronski - 3)

V prvem delu sestavka o elektronskih in tiskanih slovarjih je teklo razmišljanje predvsem o nekaterih osnovnih primerjavah in pogojih za uporabo ene ali druge oblike slovarjev, v nadaljevanju več o lastnostih in značilnostih elektronskih slovarjev ter pasteh, ki prežijo na uporabnika. Tokrat bom spregovoril predvsem o ročnih elektronskih slovarjih in spletnih prevajalnikih ter zaključil s

Mačka ima sedem življenj, kaj pa slovar (Slovarji – tiskani in elektronski - 2)

Your Browser Does Not Support Frames


Evropski dan jezikov – 26. september 2010
Spoštovanje drugih jezikov, kultur in identitet je predpogoj za ustvarjanje evropskega prostora
medsebojnega spoštovanja in sodelovanja v Evropi, je rekel minister Miloshoski, predsednik odbora
ministrov Sveta Evrope.
Ob Evropskem dnevu jezikov, ki ga praznujejo v vseh 47 državah članicah, je poudaril da:
"se

Slovarji – tiskani in elektronski (1)

Ob Nininih vprašanjih v objavi Kakšna je prihodnost tiskanih izdaj slovarjev? in "alarmantnem" članku MMC RTV SLO o "izumiranju tiskanih slovarjev", ki s podatki iz založniškega sveta na primeru obsežnega Oxfordskega slovarja, enega najprominentnejših svetovnih slovarjev, vzbuja dvome o usodi in prihodnosti tiskane knjige in njene elektronske naslednice, v tem primeru slovarja, sem skušal

O slovarjih

Slovár je knjiga, v kateri so abecedno urejene in pojasnjene besede nekega jezika. Slovarji lahko vsebujejo podatke o pisavi, izgovoru, pomenu in izvoru posamezih besed. (Wikipedija)


Slovar je priročnik, ki ga uporabljamo zelo različno, nekateri skoraj vsakodnevno, drugi spet le tu in tam, pač takrat, ko nastopi jezikovna zadrega. Odvisno seveda predvsem od vrste dela in znanja jezika (

Slovarji (in jaz)

Nini se je pred kratkim na Biblioblogu spraševala o tem, Kakšna je prihodnost tiskanih izdaj slovarjev?, in prispevek ilustrirala s člankom o "izumiranju tiskanih slovarjev", ki s podatki iz založniškega sveta priliva olje na ogenj pogostih razprav o usodi in prihodnosti tiskane knjige in njene elektronske naslednice, vendar ne prav prepričljivih argumentov napovednikov vesoljnega potopa tiskanih

Mednarodni projekt Multilingual Dictionary of Library and Information Science Terminology

Med kolegi večkrat pade vprašanje, kako je »z onim drugim slovarjem«, pri čemer mislijo večjezični prevajalni slovar bibliotekarske terminologije, ki vključuje presenetljivo veliko število evropskih jezikov. Tudi na tem spletniku je Anonimni že povpraševal po njem. Zato smo se odločili povedati o slovarju, njegovem nastajanju in doseženih rezultatih kaj več, čeprav je bilo vse to pred časom že

Kaj slovar vsebuje in česa ne – in zakaj tako?

Priprava projekta za sestavo terminološkega slovarja se je začela na povsem neraziskanem in neobdelanem področju, kjer ni bilo na razpolago nobenih osnov za delo in slovarjev, na katere bi se lahko skupina oprla. Delo slovaropisne skupine se je ravnalo po sodobnih načelih leksikografije, zato je temeljilo na izpisovanju bibliotekarskih izrazov iz obsežnega korpusa slovenskih strokovnih besedil in

Terminološkemu blogu na pot

Bibliotekarji se ob vsakdanjem delu žal vse premalo posvečamo vprašanjem svoje strokovne terminologije, tega sijajnega orodja, ki nam omogoča tako natančno in nedvoumno komuniciranje v stroki. Bibliotekarska terminologija je tako ostajala neurejena, ob robu hitrega in burnega dogajanja . . . kljub temu, da so bili v naših vrstah vrhunski jezikoslovci, naštejmo samo dva, Matijo Čopa in dr. Mirka