Še enkrat o uporabnikih in bibliotekarski latovščini

Ob brskanju po katalogih in spletnih straneh slovenskih knjižnic, pa navodilih za iskanje in/ali pisanje (npr. seminarskih ali zaključnih nalog), sem se ponovno vprašal, koliko in kako povprečen uporabnik vse to razume. Jaz nekaterih stvari nisem razumel . . .

Omejil se bom samo na nekaj ključnih in za komuniciranje z uporabniki temeljnih izrazov, ki se pojavljajo na uporabnikom namenjenih

Koliko uporabniki razumejo strokovne izraze, ki jih knjižničarji uporabljamo . . . ? (2)

Na prvo objavo "Koliko uporabniki razumejo strokovne izraze, ki jih knjižničarji uporabljamo v komuniciranju z njimi?" sprašuje @Anonimni, kako je s takimi anketami in analizami pri nas. Zaradi obsežnosti odgovora in tehničnih omejitev, ki jih postavljajo komentarji, odgovarjam v nadaljevanju z novo objavo.

Obsežnejše domače raziskave o tem vprašanju nisem zasledil, se pa večkrat pojavlja kot

Koliko uporabniki razumejo strokovne izraze, ki jih knjižničarji uporabljamo v komuniciranju z njimi? (1)

Nekdo je nekoč ugotovil, da so knjižnice edini servis, pri katerem mora uporabnik osvojiti nek drugi jezik (Dewey, UDK . . .), da lahko ta servis uporablja. Malce nerodno, kajne.
Bibliotekarska terminologija in še bolj njena pogovorna varianta, to je bibliotekarski žargon, ki ju strokovnjaki uporabljamo za opisovanje knjižničnega gradiva, storitev in svoje dejavnosti, že dolgo veljata za oviro v